Fasaderstvo je zanimiva stvar. Fasade je iz estetskega in funkcionalnega vidika eden izmed najpomembnejših elementov vsakega poslopja. Zavedati se je potrebno, da obstaja zakonodaja, ki ureja področje izgradnje fasad in moramo zato biti pri tem zelo previdni. Fasaderstvo je tehnično precej zahtevno opravilo, saj od fasaderja zahteva poznavanje zakonov, ki urejajo področje požarne varnosti in energetske porabe. Kvalitetno fasaderstvo vedno jemlje v obzir vse te zakonske vidike, ki so, sploh kar se tiče energetske porabe pri ogrevanju poslopij, zelo pomembni iz vidika ustvarjanja prihrankov. Kvalitetna fasada lahko bistveno zmanjša energetsko porabo. Fasaderstvo tako vključuje sam tehnični vidik izgradnje fasade, kar predstavlja izbiro pravih materialov in postopkov izgradnje. Poleg tega pa fasaderstvo predstavlja tudi ustvarjanje primerne zaščite za fasado in tudi njeno barvanje. Pri zaščiti se uporabljajo razni impregnacijski premazi, ki povečujejo vodoodbojnost in varujejo pred izsojevanjem ter korozijo, ki jo povzročajo kemikalije. Razvoj materialov, ki se jih uporablja za fasaderstvo, se je v zadnjem obdobju močno povečal, zato mora biti fasader o tem dobro obveščen in ažuriran. Poleg tega mora izkušnje z uporabo materialov samih. Glede na vse doslej povedano lahko vidimo, da je fasaderstvo izjemno pomembno pri končni izgradnji poslopja, tako da ga na noben način ne gre zanemariti. Fasaderstvo poskrbi, da se izvede in napravi katera koli fasada, ki jo vi zahtevate ali izrazite z željo. Pri tem pa se v poštev vzame še izkoristek toplote, ki zaradi ustrezno narejene fasade ostane v hiši in ne gre izven nje. Toplotna izolacija zmanjšuje prehod toplote skozi stensko konstrukcijo. Na ta način se zmanjša toplotne izgube pozimi in preprečuje pregrevanje fasadnega ovoja poleti. Ob nižjih toplotnih izgubah se poleg manjše porabe energije za ogrevanje izboljša tudi bivalno ugodje. Toplotna izolacija preprečuje velika nihanja temperature v notranjosti. Praviloma se vgrajuje na zunanji strani masivne stene, ki akumulira toploto. Toplotna izolacija fasad je smiselna tako iz ekonomskih kot bivalnih in ekoloških razlogov. Zaradi manjših toplotnih izgub so nižji stroški ogrevanja. Manjše potrebe po energiji za ogrevanje in tudi hlajenje zgradb vplivajo na zmanjšanje obremenitve okolja. Prednost izolirnih zunanjih sten je tudi preprečevanje poškodb zaradi zmrzovanja, kondenzacije vlage v stenski konstrukciji ter poletnega pregrevanja. Včasih se izboljša tudi zvočna izolativnost stene. Seveda je pomemben moment, ko se omenja fasaderstvo, tudi razmislek o barvi fasade, saj nočemo popolnoma zgrešiti in hišo narediti grdo kot smrtni greh. Tu pa se pojavi vprašanje v kolikšni meri lahko sploh umestimo neko bravo fasade v določeno okolje in tu lahko z gotovostjo rečemo, da v neko konzervativno okolje zagotovo ne spada živo vijolična fasada, ki bode v oči, saj bo to le klicalo k pozornosti in uničilo obliko hiše, ki bo zaradi tega grdo iznakažena. Fasaderstvo bo to tudi izrazilo in vam svetovalo, a če je vaša želja po točno določeni barvi resnično tako močna, da je prevladujoča pred ostalimi dejavniki, potem bo fasaderstvo naredilo to fasado, pa četudi je izven konteksta z okolico.
Fasade in fasaderstvo
Fasade je iz estetskega in funkcionalnega vidika eden izmed najpomembnejših elementov vsakega poslopja. Zavedati se je potrebno, da obstaja zakonodaja, ki ureja področje izgradnje fasad in moramo zato biti pri tem zelo previdni. Fasaderstvo je tehnično precej zahtevno opravilo, saj od fasaderja zahteva poznavanje zakonov, ki urejajo področje požarne varnosti in energetske porabe. Kvalitetno fasaderstvo vedno jemlje v obzir vse te zakonske vidike, ki so, sploh kar se tiče energetske porabe pri ogrevanju poslopij, zelo pomembni iz vidika ustvarjanja prihrankov. Kvalitetna fasada lahko bistveno zmanjša energetsko porabo. Fasaderstvo tako vključuje sam tehnični vidik izgradnje fasade, kar predstavlja izbiro pravih materialov in postopkov izgradnje. Poleg tega pa fasaderstvo predstavlja tudi ustvarjanje primerne zaščite za fasado in tudi njeno barvanje. Pri zaščiti se uporabljajo razni impregnacijski premazi, ki povečujejo vodoodbojnost in varujejo pred izsojevanjem ter korozijo, ki jo povzročajo kemikalije. Razvoj materialov, ki se jih uporablja za fasaderstvo, se je v zadnjem obdobju močno povečal, zato mora biti fasader o tem dobro obveščen in ažuriran. Poleg tega mora izkušnje z uporabo materialov samih. Glede na vse doslej povedano lahko vidimo, da je fasaderstvo izjemno pomembno pri končni izgradnji poslopja, tako da ga na noben način ne gre zanemariti.
Fasadne barve
Kakšno barvo in katero vrsto barve boste izbrali za vašo fasado je izjemno pomembna odločitev. Fasade so zunanja podoba vsakega poslopja in ustvarjajo pomemben vtis o lastniku. Barva mora biti skladna z okolico, da bi poslopje ne preveč izstopalo. Pri izbiri samih vrst barv za fasade imate veliko možnosti. Lahko se odločate za barvo, ki je izdelan na osnovi vodne disperzije veziv, ki so polimerne narave. Ta vrsta barve je primerna za fasade, ki so fino ometane in dobro zglajene. Lahko pa izberete barvo, ki je narejena na osnovi vodne disperzije in sicer z akrilnimi vezivi. Takšna vrsta barve je nekoliko bolj primerna za tiste fasade, ki so bolj grobo ometane ali pa so na njih vidne razpoke, ki so nastale med zidavo ali skozi čas. Če pa imate fasado, ki je zelo fina in skoraj brez napak v obliki razpok, pa se priporoča barvo, ki je izdelana na osnovi silikonskih veziv. Pri izbiri barve za fasade imamo tako veliko možnosti in pri tem je potrebno biti pazljivi na to, da najprej ugotovimo kakšen tip fasade sploh imamo na poslopju. Obstaja veliko število ponudnikov fasadnih barv in kot povsod na trgu, je tudi tukaj za dobro barvo potrebno odšteti kakšen evro več, kot ga je potrebno za slabšo.
Jaškasta fasada
Pri tej fasadi je medzasteklitveni prostor razdeljen z vertikalnimi ločilnimi elementi. S tem nastane vertikalni jašek z učinkom dimnika, ki se kombinira s škatlastimi okni. vertikalni jaški so po nadstropjih s prezračevalnimi loputami povezani s škatlastimi okni na obeh straneh. Zaradi dimniškega delovanja se zrak iz škatlastega okna izsesa v vertikalni jašek in od tu gre na prosto. Če naravno vzgonsko delovanje ne zadošča, je potrebno zrak na vrhu vertikalnega jaška z ventilatorjem prisilno izsesavati. Jaškaste fasade zahtevajo manj odprtin na fasadi, ker je prezračevanje močnejše zaradi velikega vzgona zraka v jašku. Zaradi tega ima fasada boljšo zvočno zaščito proti zunanjemu hrupu. Višina jaška je v praksi omejena, zato je ta način primeren predvsem za nižje zgradbe.
Vertikalna razdelitev medzasteklitvenega prostora se izvede:
a) Glede na okenske osi – medzasteklitveni prostor je razdeljen tako, da se jaškasta področja manjajo tam, kjer je na notranji fasadi polna stena, in področja s škatlastimi okni, ki so pred okenskimi odprtinami na notranji fasadi. Bistvena prednost te fasade je v tem, da je prezračevanje podprto s pomočjo naravnih zakonitosti (tvorba podtlaka s termičnim vzgonom). Zrak se preko prezračevalnih odprtin na spodnjem delu škatlastega okna dovaja v fasadni sistem in od tu tudi v notranje prostore. Odvodne odprtine so na vertikalni ločilni steni jaška, ki je zaradi dimniškega efekta pod lahnim podtlakom. S tem se zrak izsesa, hkrati pa pride do dovoda zunanjega zraka. Pri tem sistemu lahko pride do požarno – varnostnih problemov, nevarnosti mešanja dovodnega in odvodnega zraka pri neugodnih vremenskih razmerah ter do notranjega prenosa zvoka.
b) Glede na prostorske osi – vsak prostor ima svoj medzasteklitveni prostor. S tem se izboljšata požarna varnost in zvočna zaščita.
Jaškasta fasada je primerna pri zgradbah z majhnimi okenskimi odprtinami in pri zahtevi po visoki zvočni izoliranosti med prostor.
Škatlasta fasada
Značilnost škatlaste fasade je medzasteklitveni prostor, ki je razdeljen po nadstropjih, hkrati pa ima tudi vertikalne členitve. Podobno kot tradicionalna škatlasta okna predstavlja tudi tu vsak fasadni člen samostojno celoto, ki nima zveze s sosednjim elementom. Vsaka taka fasadna enota ima svoje dovodne in odvodne odprtine.
Mešanje dovodnega in odvodnega zraka se preprečuje z diagonalno zamaknjenimi prezračevalnimi odprtinami.
Škatlasta fasada ima boljše požarno – varnostne lastnosti in boljšo zvočno zaščito kot ostali fasadni sistemi. Pozicija vertikalnih in horizontalnih ločilnih elementov je praviloma določena z zadaj ležečim prostorom in njegovim uporabnikom. V nasprotju z jaškasto fasado pa je pretok zraka v medzasteklitvenem prostoru zaradi majhnega termičnega vzgona zelo omejen, zato morajo biti prezračevalne odprtine zadosti velike, sicer pride do pregrevanja.
Škatlasta fasada je primerna pri zgradbah z velikimi odprtinami in takrat, ko se zahteva izredno dobro zvočno izolacijo med preostori.
Koridorska fasada
Pri koridorski fasadi je medzasteklitveni prostor razdeljen s horizontalnimi etažnimi konstrukcijami. Pri tem nastane pohodni koridor, ki je v vsakem nadstropju ali pa povezuje več nadstropij (v tem primeru je potrebno paziti na pregrevanje, požarno varnost in zvočno zaščito).
Zrak se praviloma dovaja v spodnjem delu koridorskega prostora, odvaja pa na vrhu. Pri namestitvi prezračevalnih odprtin je potrebno izključiti mešanje dovodnega in odvodnega zraka med dvema koridorjema. Dovodne in odvodne lopute morajo zato imeti zadosten vertikalni razmak.
Koridorske fasade so zaradi vmesne členitve dražje, vendar se s tem odpravi vrsta gradbeno – fizikalnih problemov (boljša požarna varnost, manjši prenos zvoka, manjši vročinski zastoj v zgornjem delu zasade). Koridorska fasada je s stališča tehnike prezračevanja zelo uspešna, slabost pa je v prenosu zvoka med prostori v isti etaži.
Fasadna obloga iz umetne mase
Po končanih postopkih izdelave nosilne konstrukcije in zagotovitvi primernega prezračevanja fasade, bomo sedaj opisali vrste elementov za fasadne obloge iz umetnih mas.
Veliko sistemov ima ustrezne profile za povezave in priključke. Po dolgoletnih izkušnjah sedaj izdelujejo vse več elementov za fasadne obloge iz umetnih mas. Elemente polagamo vertikalno. Vsi elementi so odporni proti udarcem, vremenu in tudi proti požaru, zato jih lahko pritrdimo na leseno ogrodje. Element je širok 20cm. Za nosilno konstrukcijo uporabimo horizontalne letve 30 x 50 mm. Letve izrežemo ali prekinemo, da dobimo ustrezne zračne kanale. Polagamo jih na razmiku 40 cm. Les lahko impregniramo z zaščitnim sredstvom na osnovi soli.
Če izberemo primerno oblikovane plošče, lahko polagamo oblogo na veho in spah ali kot poveznjene plošče. V zadnjem primeru uporabimo za nosilno konstrukcijo aluminijaste profile. Dimenzije elementov so seveda v takih primerih različne. Standardne barve obložnih plošč so bela, siva in peščena. V trgovinah z fasadnim materijalom nam nudijo še elemente različnih sistemov, oblik, dimenzij in barv, s katerimi lahko oblikujemo prav zanimive fasadne obloge. Seveda se moramo pri delu vedno ravnati po navodilih proizvajalcev fasadnega materijala.
Aluminijasta fasadna obloga
Trapezni elementi iz jeklene ali aluminijaste pločevine, ki so grobo profilirani, niso primerni za fasadne obloge manjših hiš. Elementi, ki so pa v razmerju 260cmX210cm, omogočajo učinkovito oblikovanje fasade stanovanjskih hiš. Take fasadne plošče so iz aluminijaste pločevine in jih lahko uporabi tudi fasader amater. Plošče so lahko različno oblikovanje. Lakirano površino žgejo, zato so plošče obstojne na vremenu in svetlobi; torej so trajne. Montaža plošč je zelo preprosta. Nosilno konstrukcijo in izolacijo izdelamo podobno, kot pri ostalih fasadnih oblogah. Paziti moramo na primerno zvočno izolacijo, ker lahko pri nalivu ali toči nastanejo močni šumi.
Les impregniramo z oljnimi premazi, ker zaščitna sredstva, ki vsebujejo soli, lahko poškodujejo plošče. Letve pravilno in točno poravnamo, da dobimo ravno fasadno površino. Vedno uporabljamo pritrdilna sredstva, ki so odporna proti koroziji. Plošče pritrdimo npr. z aluminijastimi žeblji, ki jih zabijamo v sredino širine letev. Plošče polagamo z desne proti levi in od spodaj navzgor. Oblogo odmaknemo od tal vsaj za 15cm. Na ta način preprečimo poškodbe. Prvi element postisnemo s strani v poseben vogalni profil. Nato ga čvrsto zataknemo na začetni profil in pribijemo na prečno letev. Vse naslednje elemente samo še dodajamo in pribijemo. Obrobe in prehode ob odprtinah obložimo z elementi, ki jih obrežemo na potrebno mero.
Obloga za fasade iz vezanih plošč
Obloga za fasade iz vezanih plošč je zelo podobna leseni fasadni oblogi. Elementi so vezane plošče iz lesa ali umetnih materialov, prevlečene so z melaminom, so obstojne in jih ni potrebno vzdrževati. Jedro je iz drobno zmletega lesa, ki je impregniran z umetno smolo in močno stisnjen.
Prva vrsta obloge je iz poveznjenih plošč, podobna je oblogi z lesenim opažem. Elementi za oblogo so 33 cm visoki in 1,27 m dolgi, sive barve skrilavca, bele in močvirne z lisami. Plošče pribijamo od spodaj navzgor na horizontalne letve. Prva spodnja plošča leži na aluminijastem profilu, ki ga pribijemo ali privijemo na letev. Če pod obložne plošče položimo tudi toplotno izolacijo, potrebujemo posebno mrežo iz lesenih letev, med katere položimo izolacijo. Zagotoviti moramo učinkovito prezračevanje. Ne pozabimo tudi na zaščito pred insekti in malimi živalicami, zato postavimo perforiran kotnik ali gosto mrežo. Vsako ploščo pribijemo na zgornjem robu na nosilno konstrukcijo, stik prekrijemo z naslednjo ploščo, ki jo poveznemo na že pribito ploščo.
Zunanje in notranje vogale prekrijemo z aluminjastimi profili. Stike med ploščami v posameznih vrstah zamaknemo za polovično dolžino elementov.
Okenske in vratne odprtine ob robovih prekrijemo s primerno obdelanimi elementi. Pazimo, da bomo obdelali detalje! Funkcij oken in vrat ne smemo omejevati. Pri drugačnem načinu obloge uporabimo ustrezne normirane elemente nosilne konstrukcije. Dimenzije in dolžine elementov so različne.
Lesene fasadne obloge
Za oblogo fasad ali delov fasad so primerne naslednje vrste lesa, ki ga lahko obdelamo: smereka, macesen, pinija, cedra, mahagon i.p. Primerna sta še tik in hrast, torej les, ki ga v splošnem težje obdelamo. Bor, ki lahko dobi modre lise, bomo uporabili le, če ga bomo pobarvali. Za poveznjen opaž uporabimo vedno les iz sredine trama. Tak les spoznamo po letnicah na čelnem rezu. Na fasadah, ki so na sončni strani in fasadah, ki so izpostavljene vremenu, uporabimo deske z vertikalnimi letvicami.
Ker pritrjujemo deske na kratkih razdaljah, uporabimo les, ki ga lahko žagamo, oblamo in je brez grč, uporabimo pa lahko les listavcev ali iglavcev. Če so v lesu grče, vzamemo le takega, kjer so grče dobro vraščene. OPAŽNE DESKE ostanejo ravne, če so široke največ 12 cm. Poleg gladkih desk lahko uporabimo tudi profilirane. Prav z njimi lahko fasadno na različne načine oblikujemo. Nepocinkane žeblje in vijake uporabimo samo za pokrite stike, najbolje pa je, da takih pritrdil sploh ne uporabimo. Najbolj primerni pa so vijačni žeblji iz nerjavečega jekla, ki jih lahko uporabimo tudi za vidne stike, ker ne puščajo madežev na lesu.